Strani

sreda, 18. julij 2012

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI) je razmeroma mlada veja znanosti, ki mnogim buri domišljijo. Tudi Hollywoodski režiserji niso izjema, saj skorajda ni več znanstveno-fantastičnega filma brez pametnih naprav. Razvoj na  področju UI je zelo hiter in nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo.

 Dobro še se spomnim svojega prvega srečanja z napravami, ki imajo sposobnost učenja. Bilo je to konec minulega tisočletja, ko sem se seznanil z nevronskimi mrežami (NM) V hipu so pritegnile mojo pozornost navkljub dejstvu, da inteligentne naprave takrat še niso bile splošno znane in so le redki verjeli v njihovo svetlo prihodnost. NM so narejene po vzoru možganov kakršne imamo ljudje in živali. Med samostojnim učenjem so sposobne iz kopice učnih podatkov izluščiti bistvo, zato lahko uspešno odgovarjajo tudi na vprašanja, ki jih med učenjem niso srečale. Lahko presežejo znanje svojega učitelja ali tudi celotnega človeštva. Omenimo nekatere pomembne dosežke s področja umetne inteligence:

  • Leta 1997 je računalnik Deep Blue (IBM) v šahu premagal takratnega svetovnega prvaka Garija Kasparova.



  • Leta 2011 je na znamenitem ameriškem TV kvizu Jeopardy računalnik Watson (IBM) premagal dva najboljša človeška tekmovalca vseh časov.

  • Podjetje Google testira osebno vozilo, ki samodejno vozi po običajnih javnih cestah in pri tem upošteva prometne predpise.

  • Robot ASIMO (Honda), narejen po človeški podobi hodi, prenaša predmete, se pogovarja in opravlja še marsikaj drugega. 




  •  Pretvorba govora v pisano besedo in prevajanje v govor v tujem jeziku pravkar doživlja znanstveni preboj. Po več deset letnem trudu je zdaj strojno zapisovanje in prevajanje govora primerljivo z ljudskim.


  • Guglova pametna očala (Google glass) nam na vsakem koraku omogočajo stik s svetovnim spletom. . 



  • AlphaGo je Google-ov računalnik, ki je premagal svetovnega prvaka v igri Go, ki je ena od najzahtevnejših miselnih iger na celem svetu. Ta igra ima več možnih potez kot je atomov v nam znanem vesolju. Tukaj ni klasičnih otvoritev in končnic kot pri šahu, ampak šteje le abstraktno strateško mišljenje. 

  

Po diplomi je bila UI moja študijska smer. Naj omenim nekaj svojih pomembnejših dosežkov, ki so
zaznamovali mojo znanstveno kariero :
  • Prvo raziskavo sem opravil na področju prepoznave govora še pred diplomo leta 1989. Iskal sem NM primerno za razpoznavo posameznih samoglasniških govornih glasov (fonemov). Dosegel sem približno 95% natančnost prepoznavanja. Ta tematika je zahtevna in je danes več kot dvajset let  kasneje še vedno aktualna.
  • Svojo drugo raziskavo sem opravil leta 2005 v sklopu magisterija. Načrtoval sem NM, ki skrbi za premikanje nog "šesteronožnega" robota. Robot je uspešno hodil tudi po neravnih tleh in premagoval manjše stopnice. Med raziskovalnim delom sem ugotovil kako zelo muhasto je lahko strojno učenje. 



  • V sklopu doktorata sem se poglobil v uveljavljen postopek strojnega učenja (Backpropagation) in odkril dva alternativna postopka, ki sem ju objavil na mednarodni znanstveni konferenci in v znanstveni reviji. Prvi postopek sem poimenoval Bipropagation (Portorož 2009). Z njim se občutno povečal hitrost in zanesljivost učenja. Drugi postopek se imenuje Metoda mejnih parov  (Celovec 2011). Ta postopek izloči nepomembne učne podatke,  med učenjem najde optimalno zgradbo NM in omogoča razšumljanje.
  • Na poziv znastvene založbe Nova Punblishers iz New Yorka sem napisal poglavje v knjigi z naslovom Advances in Machine Learning Research. V njej sta predstavljena oba moja algoritma za učenje nevronskih mrež MLP.   
 Umetna inteligenca prodira tudi v slovensko višje in visoko šolstvo. V študijskem letu 2012/2013 je obogatila višješolski strokovni učni program Bionika, ki se izvaja na višji strokovni šoli Ptuj. V letu 2013/2014 pa je UI oplemenitila tudi program Bionika v tehniki, Visoke šole na Ptuju.

Vabljeni v skupnost "Artificial intelligence" na portalu Google+. Prispevki v skupnost so napisani poljudno in so primerni za vse ljubitelje umetne inteligence ter znanstvenih novičk.


Spoštovani bralec vabim te, da komentiraš  in všečkaš (+1) ta blog. 

2 komentarja:

  1. Zanimiva tema. Kakšen je čas učenja šestnogega robota, da se brez spotikanja sprehodi ćez ovire ?

    Lp, Peter

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. Čas robotovega učenja je nekaj minut. Nekaj več časa pa vzame zbiranje učnih podatkov.

      LP, Bojan

      Izbriši